English no easy 3

Nov primer obžalovanja vredne polpismenosti v Sobotni prilogi, tokrat v članku Vesne Milek „Kaj vse naredi človeški um, ko se sooči z uganko“ (26. novembra 2022, str. 16) [link (kjer je sicer le nekaj odlomkov iz članka), archive.is, archive.org].

Vse se je začelo pred dvesto leti s kamnom Rozeta, [. . .]

[. . .] kdo je v resnici tisti, ki mu pripada čast, da je razvozlal staroegipčansko pisavo na Rozeti [. . .]

[. . .] nova knjiga Edwarda Dolnicka, ki je izšla oktobra lani, The Writing of Gods: The Race to Decode the Rosetta Stone (Pisava bogov: tekma za dešifriranje kamna Rozeta). [. . .]

[. . .] je skupina delavcev [. . .] obnavljala utrdbo v bližini takratnega pristaniškega mesta Rosetta (današnji Rašid) in odkrila tako velik kamen, da ga niso mogli premakniti. [. . .]

[. . .] Odkritje kamna Rozeta je postalo novica, [. . .]

[. . .] Kamen iz Rozete je v bistvu dekret, zapisan 27. marca 196 pr. n. št., [. . .]

Ta nesrečni „kamen Rozeta“ si je težko razlagati drugače kot tako, da si je nekdo ob angleškem izrazu “the Rosetta stone” mislil, da je Rosetta pač ime kamna, in imamo pravzaprav nemara še srečo, da je bil ta nekdo vsaj toliko priseben, da je v slovenščini postavil neujemalni prilastek na desno namesto na levo.

Ampak obenem je iz enega od gornjih odlomkov očitno, da je avtorica vedela, da se kamen imenuje po kraju, kjer so ga našli, torej pravi izraz ne more biti „kamen Rozeta“, pač pa „kamen iz Rosette“ ali „rosettski kamen“. Enkrat mu celo tudi reče „kamen iz Rozete“ — zakaj potem povsod drugod uporablja nesmiselno zvezo „kamen Rozeta“?

O tem, kateri izraz je primernejši, se lahko prepričamo s preprostim preizkusom: nikomur ne bi padlo na pamet reči „mamut Nevlje“, pač pa vedno „neveljski mamut“ ali „mamut iz Nevelj“.