OMG medicinski fenomen!

Saj sem že večkrat slišal, da so bili Habsburžani zaradi večstoletne tradicije porok med bližnjimi sorodniki malo čudni, ampak tole je pa res že od sile: ženska je rodila 50 let po svoji smrti!

Ah, diskretni šarm nekrofilije...

[Vir: Nedelo, 4. maja 2008, priloga Odprta kuhinja, str. 9.]

P.S. Mimogrede, podoben podatek, torej da je bil Franc Jožef sin Marije Terezije, sem slišal pred nekaj tedni tudi na radiu — mislim, da na Valu 202. Najbrž je težava v tem, da poznajo naši polpismeni novinarji od cele habsburške dinastije le dva vladarja, namreč Franca Jožefa in Marijo Terezijo. Ker si očitno zlasti za slednjo ne predstavljajo pretirano natančno, kdaj je živela (18. stoletje je že tako daleč nazaj!), je pač naraven sklep ta, da mora biti ona njegova mama. Zmedo v glavi jim še poveča dejstvo, da je Marija Terezija dejansko imela sina s podobnim imenom, namreč Jožefa II.

P.P.S. Če sem prav štel po Wikipediji, je bil Franc Jožef v resnici njen prapravnuk.

Komu bo zavdala?

Kakšni čudaki se odločijo poimenovati dišeče robčke po slovanski boginji smrti? In ali dišijo po mandljih? :)

Idealno darilo za nadležne hipohondre, ki vas s svojim smrkanjem in kašljanjem spravljajo ob živce :)

Naj jedo inflacijo

Izjava Dimitrija Rupla o inflaciji v zadnji Mladini je preprosto priceless :)))

Veliki pokol žab v Hrašah

Hrašani! Kam ste svoje žabe d'jali?
Za tatarca smo mesarjem jih prodali.

Hraše so navidez mirna, spokojna vasica blizu Medvod. Ko pa sem se danes s kolesom peljal skoznje, sem videl nezaslišan pokol žab. Po več sto metrov dolgem predelu ceste so ležala zmasakrirana žabja trupla. Ni jih bilo ravno toliko, da bi lahko gazil čeznje, pa tudi toliko ne, da bi zaradi njih drselo, ampak na vsakih nekaj metrov je bila govoto kakšna žaba. No, pravzaprav ne kakšna žaba, ampak večinoma le kakšen del žabe — en krak tukaj, drugi krak tam in tako naprej. Mnogo jih je bilo tudi že prav lepo sploščenih in/ali speštanih. Spodaj je eden od razmeroma redkih dobro ohranjenih primerkov:

Kakšen žabji Dante je verjetno, če je sam seveda preživel ta masaker, brez dvoma dobil ob njem dovolj navdiha za še nekaj krogov svojega žabjega Pekla.

Moja prva misel je bila, da je na delu mogoče kakšen Fortean phenomenon — npr. eden od tistih čudnih zračnih vrtincev, ki so bojda sposobni posrkati žabe ali ribe in podobne živali iz kakšne mlakuže in jih potem nekje daleč stran pometati po tleh, daleč od najbližje vode.

No, bolj trezni ljudje so mi podali drugačno razlago, namreč da se pač bliža pomlad in tudi žabe meče pohota, tako da se spravijo v velikem številu prečkat cesto na svoji poti proti krajem, kjer se bodo parile. Tako pridejo mnoge, zaslepljene od svoje sle, na pot avtomobilom, vse ostalo pa je pač zgodovina. Ne dvomim v to, da bodejo gospod župnik s pridom uporabili ta žalostni dogodek v svoji naslednji pridigi kot svarilen zgled tega, kam te pripelje meseno poželenje :))

P.S. Radoveden sem, kako je to videti s stališča avtomobilista. Čisto mirno se pelješ po zaspani podeželski cesti, nenadoma pa zagledaš, kako cesto prečka truma žab. Še preden se dobro zaveš, kaj se dogaja, ti preostane le še to, da vklopiš brisalce in začneš razmišljati o lokaciji najbližje avtopralnice :)